Prebit predor pod Alpami, ki bo traso med našima sosedama skrajšal za skoraj uro

Predor pod prelazom Brenner, ki bo pot med Innsbruckom in Fortezzo skrajšal na samo 25 minut, bo dolg 55 kilometrov.
Delavci so v četrtek po skoraj 17 letih od začetka gradnje prebili zadnjo skalno tančico v podzemnem predoru pod prelazom Brenner, ki bo z železniško progo povezal avstrijski Innsbruck in italijansko Fortezzo, so poročale tuje tiskovne agencije. “To je zgodovinski dan … za Italijo, za Avstrijo in za vso Evropo,” je na slovesnosti dejala italijanska premierka Giorgia Meloni.
Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 10,5 milijarde evrov, od tega bo za gradnjo predora namenjenih 8,5 milijarde evrov, kar je približno 2,5 milijarde več, kot je bilo sprva predvideno. Odprli ga bodo predvidoma leta 2032.

Tako imenovani Brennerski bazni predor (ang. Brenner base tunnel) bo dolg 55 kilometrov, kar pomeni, da bo ob dokončanju drugi ali tretji največji podzemni železniški predor na svetu. S priključitvijo na podzemno povezavo do Innsbrucka se bo podaljšal na 64 kilometrov, s čimer bo postal najdaljša podzemna železniška trasa na svetu.
Nova železniška proga bo pot med Innsbruckom in Fortezzo skrajšala za 20 kilometrov, pri čemer bi se čas potovanja skrajšal z 80 na samo 25 minut.
Predor bo sestavljen iz dveh enotirnih predorov, vsak širok 8,1 metra, med njima pa bo na različnih točkah od 40 do 70 metrov. Promet skoznju bo potekal enosmerno, zaradi varnosti pa bosta na vsakih 333 metrov povezana s prehodi.

Eden najbolj prometnih prelazov v Evropi
Prelaz Brenner je eden najbolj prometnih gorskih prehodov v Evropi, ki ga uporabljajo za tovorni promet. Vsako leto ga prečka 14 milijonov vozil, več kot 2,5 milijona tovornjakov in 50 milijonov ton blaga.
Predor je skupni projekt Italije, Avstrije in EU ter je del prizadevanj unije za preusmeritev tovornega prometa s cest na železnice, zmanjšanje onesnaževanja in spodbujanje čezmejne trgovine. Trenutno približno 70 odstotkov transalpskega tovornega prometa čez prelaz Brenner poteka po cesti, le 30 odstotkov pa po železnici.